Primorski dnevnik 17/05/96
Nazorna predstavitev velikih moznosti povezave z Internetom
Sekcija je v svojo sredo povabila Marka Kanduta iz podjetja Infordata in Mirana Pecenika iz Trzaske Kreditne Banke
TRST - Profesionalci, ki so vclanjeni v Slovensko dezelno gospodarsko zdruzenje, so te dni neposredno spoznali potencialne moznosti Interneta, najnovejse "zvezde" na sodobnem medijskem obzorju. Z moznostmi povezave domacega osebnega racunalnika prek navadne telefonske linije s svetovno mrezo drugih racunalnikov, z informacijskimi centri, s specializiranimi podatkovnimi bankami in tudi z navadnimi sogovorniki ali poslovnimi partnerji, sta udelezence sugestivno seznanila izvedenca Infordate in Trzaske Kreditne Banke Marko Kandut in Miran Pecenik. Slovensko podjetje za informatiko in povezavne storitve se je namrec med prvimi v Furlaniji - Julijski krajini odlocilo za trzenje Interneta in nudi moznost internetske povezave na Trzaskem in v vsej dezeli. TKB pa je med prvimi bankami v Italiji odprla posebno lokacijo, t. im. "Web strani" v omrezju Internet, v katerih lahko posreduje bancne informacije in storitve.
Kandut je opozoril na velik pomen, ki ga ima Internet vsestransko in ne le s svojimi moznimi aplikacijami v gospodarstvu. Ponuja namrec doslej se nepojmljivo moznost neposredne, enostavne in razmeroma cenene komunikacije z vsem svetom, za zasebne namene (elektronska posta, stikanje po knjiznicah , avdiovizualnih arhivih, univerzitetnih institutih in drugih virih) in tudi za poslovne dejavnosti (trgovinske zbornice, specializirane banke podatkov z najrazlicnejsih sektorjev; sama elektronska posta je npr. mnogo cenejsa od telefaxa).
Pecenik, ki ze dobro leto "potuje" po Internetu za potrebe Trzaske kreditne banke, se je z racunalnikom po telefonski liniji nazorno povezal iz sejne dvorane SDGZ s podatkovno bazo Trgovinske zbornice v Milanu. Ta prosto ponuja arhive informacij za razna podrocja: zakonska besedila (tudi najnovejsa) za pravnike in komercialiste, specificne informacije za arhitekte (posveti ipd.), za zdravnike itd. Za dostop do teh informacij so na voljo najrazlicnejsi itinerariji, kot se je videlo: iz Trsta v Milan, od tod v nek ekonomski center v ZDA, v univerzo v Avstraliji in v Gospodarsko zbornico v Ljubljano. Zanimive informacije, pisane ali slikovne, je mogoce posneti na lastni racunalnik in jih tiskati. Pri vsem tem svetovnem mimohodu pa placamo razmeroma nizko telefonsko tarifo, ki velja za urbano povezavo med nasim racunalnikom in najbljizjim vozlom mreze Internet, ki je navadno v istem okraju.
Nekateri jemljejo ta pojav kot zadnjo modno nuho, ki je bolj v dometu medijskih fanatikov in zasvojencev. Ponedeljkova prakticna predstavitev pa je pokazala, da je Internet mnogo sirsa in perspektivnejsa zadeva, ki bo - ce bo primerno obogatena - prinesla sadove za vse uporabnike, zlasti za gospodarstvenike. Priti cim prej in cimbolj poceni do potrebnih informacij je namrec danes strateskega pomena za mnoga podjetja in poklice. V zadnji stevilki Mladine (7.5.1996) je objavljen "sprehod po slovenskih internetovskih straneh", ki zgovorno prica o vrednotenju tega pojava onstran meje.
Ta pomen je poudaril tudi predsednik sekcije za proste poklice, inz. Marko Stavar, ki je napovedal, da bo Zdruzenje omogocilo neposreden vpogled vpogled v zmogljivost Interneta se za druge dejavnosti, posebno za obrt in mednarodni sektor. Kolege je obvestil, da ima sekcija na sporedu se druga strokovna srecanja (npr. o zavarovalniski plati opravljanja prostega poklica) in da je na razpolago za obravnavo se drugih koristnih tem in za pobude, ki imajo za cilj povezovanje in sodelovanje profesionalcev ter drugih podjetnikov v okviru Zdruzenja.