PREGLED TISKA
NOVO DELO - 16.2.1998
ZAMEJCI V INTERNETU
Ne mine dneva, ko se ne bi na kak nacin govorilo o Internetu. Casopisi iscejo radovedne anekdote, televizijski dnevniki (ali njihovi teleteksti) skusajo na vsak nacin podati kako zanimivost, ki se je pripetila na mrezi, celo na zadnji Presernovi proslavi, v govoru glavnega govornika, smo opazili magicno besedico : Internet.
Velik porast mreze belezimo v letih 92-93 v Zda, 95-96 v Evropi, v lanskem letu pa tudi v Italiji. Zadnje stevilke raziskav belezijo okoli 60 miljonov aktivnih privrzencev sirom po svetu, od katerih 2 miljona samo v Italiji.
Kaj pa pri nas ?
Kot prvi zamejski Internet lahko smatramo nekaj desetin strani o Slori-ju, objavljenih v vec jezikih na strezniku (=server) trzaske univerze v letih 93-94. V obliki teksta dobimo podatke o delovanju organizacije, o njeni strukturi in naslove cele vrste knjig, ki jih je izdala. Skoraj paralelno, na drugi strani "velike luze", v univerzi Syracuse, smo v istih casih lahko dobili nekaj bolj graficnega, sad dela znanega zamejskega grafika. Vse to je bilo povsem normalno, saj Internet, po dolgi fazi vojaskih projektov, je prodrl v razne svetovne univerze kot elektronski pripomocek za medsebojno sodelovanje.
Proti koncu leta 1995 smo lahko opazili prve projekte raznih zamejskih komercialnih subjektov. Med prvimi se je v javnosti predstavila Trzaska Kreditna Banka, kar je bil tudi prvi poskus sirsega informiranja med bankami v Italiji. Imela je takoj strani v treh jezikih, kar je se danes redka izjema.
V zadnjih dveh letih se je stevilo strani "zamejske proizvodnje" precej razsirilo. Poleg strani o nasih drustvih, ki delujejo v trzaski obcini (zasledimo jih lahko na serverju trzaske obcine, zal samo v italijanscini), so vstopili v "pajcevino" Slovenski Dijaski dom S.Kosovel (z informacijami o delovanju ustanove in z graficno zelo lepimi stranmi o samem Kosovelu), Znanstveni licej F.Preseren (z imeni vseh ucencev in profesorjev ; ustanovljena je bila tudi posebna skupina dijakov, imenovana Webmakerji), Sklad Mitja Cuk (informacije lahko dobimo v stirih jezikih), in drustvi PD Mackolje in SD Grmada. Do danes edina sportna organizacija primerno zastopana je Sloga, s svojimi "Sloga Fighters", kjer zasledimo zgodovino, danasnjo postavo ekip in tudi zadnje rezultate.
Poglavje zase lahko namenimo uradni strani Slovencev v Italiji in Primorskem Dnevniku. Pri zamejskem goriskem providerju (= kdor nudi prikljucke na Internet) lahko najdemo razne informacije o slovenski manjsini v Italiji, od organiziranosti, do zgodovine in ekonomske plati. Primorski Dnevnik se je pojavil na Internetu ob priliki volitev, leta 96. Po neuradnih vesteh naj bi v kratkem ponujal vsakodnevne azurirane strani, predvsem za zamejce po svetu.
Kaj pa posamezniki ? Danes lahko stejemo vec kot 50 surferjev : najvec je univerzitetnih studentov, pa tudi kak njih profesor, nekaj bancnikov in informatikov. Zasledimo lahko tudi zamejce po svetu, od ZDA do Japonske, od Svedske do Nemcije, od Rusije do Velike Britanije. Vsi imajo naslov elektronske poste, zelo malo pa jih nudi kaj vec informacij z lastnimi stranmi.
To je v grobih obrisih slika, ki jo kot zamejci dajemo na Internetu. Moram pa reci, da je v zadnjih mesecih veliko govora o podrobnejsem informiranju v podjetjih, v solah in v javnih slovenskih ustanovah. Sama besedica "Internet", ki je bila pred nekaj leti sinonim igrackanja in "letenja po oblakih", prevzema danes drugi, skrajno profesionalni pomen. Na pragu novega tisocletja in v vedno hitrejsi tehnoloski rasti, si lahko zelimo, da bi vsi skupaj pripomogli k tej kulturni revoluciji, ki nas lahko samo poenoti, kot se je zgodilo prav za uradno stran slovenske manjsine v Italiji.
Miran PECENIK
P.S. Stran Zamejcev v Internetu lahko
najdete na naslovu: http://www.nbctkb.it/italiano/trieste/zamejci.htm