PREGLED TISKA
PRIMORSKI DNEVNIK - 10.5.1998
RAČUNALNIŠTVO: Začetek
dolgega potovanja po internetu
Miran Pečenik
1. UVOD V MREŽO
Ko govorimo o internetu je najtežja stvar prav definicija "mreže vseh mrež". Splošno znano je, da je prvi zametek mreže nastal kot vojaški projekt v času hladne vojne z namenom, da bi telematske povezave delovale tudi v skrajnem primeru globalnega spopada, ko bi jederske eksplozije uničile obširna območja in prekinila vse povezave med vojaškimi poveljstvi. Kasneje so se te mreže začele posluževati ameriške univerze za medsebojno sporočanje in sodelovanje. Kmalu so se vključile še evropske in druge univerze, nekateri znanstveni inštituti (v prvi vrsti CERN iz Ženeve, kjer so si izmislili grafično prikazovanje strani) in nazadnje še informatska in druga podjetja.
Na začetku 90-ih let so bile strani pretežno črkovne oblike z majhnimi risbicami. Tehnološki razvoj in možnost hitrejše povezave sta omogočila, da danes lahko vidimo strani z bogato grafiko, s slikami (čeprav še nekvalitetnimi) in tudi s kratkimi animacijami ter zvočnimi datotekami. Čez nekaj let bo tehnološki napredek omogočil integracijo med vsemi vizualnimi in vokalnimi mediji: govora je že o WebTV, t.i. televiziji prek interneta, o raznih aplikacijah v vsakdanjemu življenju (kot so prihodnja generacija telefonov GSM, avtoradiji, satelitarne povezave v državah, ki še nimajo zemeljskih infrakstuktur ali domači elektronski aparati) ter o interaktivnem prikazovanju spletnih strani prek televizijskega omrežja.
Vsebina strani se je v zadnjih letih spremenila iz pretežno znanstvene do skrajno komercijalne. Poleg tega lahko najdemo katerokoli koristno informacijo, od kuhinjskih receptov in glasbe do celotnih knjig in cele vrste datotek z najrazličnejsimi podatkovnimi bazami.
Zato, da osebni računalnik lahko nemoteno pluje po oceanu Interneta, moramo rabiti brskalnike: najbolj znana sta Netscape Navigator in Microsoft Internet Explorer. Oba sta brezplačna in vsebujeta celo vrsto komplementarnih programov, kot so elektronska pošta, konference, orodja za oblikovanje domačih strani, skupinsko upravljanje projektov, črkovno in video povezovanje z drugimi deskarji.
Do pred kratkim je bil vsak uspeh v mreži nedvomno povezan s tem, da so bile storitve brezplačne, vsaj z uporabnikovega zornega kota. Z natančnejšo analizo pa lahko na vseh teh straneh najdemo razne vrste subliminarne, t.j. neopazne reklame, ki večinoma propagandira prav proizvode, ki služijo za boljše deskanje po mreži. Prejšnje leto je poteklo v znamenju skrajne komercializacije interneta, z vedno večjo uporabo kreditnih kartic ali takoimenovanega virtualnega, digitalnega denarja, ki ga je vsekakor treba prej ali slej, materjalizirati in izplačati.
Internet ni samo reklamna izložba velikih organizacij, vanjo lahko prodrejo, po zelo nizkih cenah, tudi posamezniki. Dandanes lahko vsak postane "kovač svoje usode", tako da si ustvari potencialno globalno tržišče. Umetnost je v tem, da najde oziroma nudi proizvod ali servis za najširše število možnih uporabnikov.
Po tem skrčenem okvirnem opisu interneta lahko poskusimo definirati "mrežo vseh mrež" kot (skoraj) neskončno zbirko informacij in programov, ki pripomorejo k zbliževanju oseb z istimi ali sorodnimi interesi. V kratkem bomo lahko še pripisali, da je internet nov kanal informacij, po najnižji ceni, kjer lahko kupujemo (ali prodajamo), iščemo ali dajemo na razpolago informacije in kjer lahko kontaktiramo kogarkoli s pisno, zvočno ali vizuelno tehnologijo. Uveljavljanje interneta lahko primerjamo izumu telefona in televizije, upoštevati pa ga moramo kot jutrišnjega povezovalnika vseh načinov sporočanja na razdaljo oz. telekomuniciranja. Kdor ga še danes ima za nekakšno igračo, se krepko moti: v kratkem se bo tudi sam moral spoprijeti z internetovim izrazoslovjem in mrzlico super-informacije.
2. POTREBŠČINE NA NAŠEM RAČUNALNIKU
Posebnost svetovnega spleta je v tem, da lahko uporabljamo vse strojne in programske opreme, od starega računalnika s sistemom Dos, ali Okna '95, do zadnje različice Unix-a, rabimo pa lahko star procesor 286, ali novejši Pentium II, lahko tudi pa razne Apple, Amige, itd. Seveda si moramo preskrbeti programe, ki se skladajo z našim računalnikom. Lahko dobavimo celotno programsko opremo brezplačno, če pa hočemo delovato s poslovnimi internetnimi aplikacijami, je treba le-te plačati.
Naštevanje vseh možnih programov za najbolj rabljene platforme bi bilo izredno dolgo, od brskalnika (browserja) do programov za elektronsko pošto, za klepet (chat), za video-povezavo, za konference, za oblikovanje domačih strani, itd. Zaradi tega smo pripravili celotno tabelo spletnih naslovov, kjer lahko najdemo vse programe, ki nam za to rabijo.
S samim računalnikom in programsko opremo pa še vedno ne gre brez ponudnika internetnih storitev, podjetja, ki ponuja v našem mestu priključke z domačega računalnika skozi telefonsko linijo na internetovo mrežo. Če nismo še pripravljeni za enoletno pogodbo, lahko poskusimo začasno brezplačno povezavo na Internet s programsko opremo in tajno šifro, ki jo večkrat ponujajo specializirane računalniške revije. Da se računalnik lahko poveže s telefonsko linijo, pa si je treba dobaviti še analogni modem s primerno hitrostjo (lahko izberemo takega, ki ima že priključen samostojni fax). Kdor razpolaga z novimi telefonskimi priključki ISDN pa si lahko nabavi digitalni modem, in sicer s hitrostjo 64 Kbytov na sekundo.
No, končno smo priključeni, vse že dela, potem ko smo neštetokrat poklicali za nasvet našega prijatelja, ki je že izvedenec za internetovo mrežo, se nam končno odpre domača stran brskalnika. Vse piše v angleščini, v takem slogu, kot ga nismo še videli. Kaj pa zdaj ?
O tem prihodnjič.
PROFESIONALNI LINKI :
Brskalnik Netscape Navigator
http://home.netscape.com/
Brskalnik Microsoft Internet Explorer
http://www.microsoft.com/
Inštitut CERN iz Ženeve
http://www.cern.ch/
WEB-TV - televizija prek Interneta
http://www.webtv.net/
Računalništvo in internet:
Adobe
http://www.adobe.com/
Apple
http://www.apple.com/
Compaq
http://www.compaq.com/
Intel
http://www.intel.com/
Novell
http://www.novell.com/
Silicon Graphics
http://www.sgi.com/
Sony
http://www.sony.com/
Telekonferenca po internetu
http://www.wpine.com/Products/CU-SeeMe/
http://www.powwow.com/
Telefonski klici po internetu
http://www.freetel.com/
http://www.vocaltec.com/
MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES:
1.100 italijanskih smešnic
http://www.erresoft.com/rubriche/barze
Dnevnik slovenskih smešnic po
elektronski pošti:
pošlji e-mail na naslov:
saso.sanjic@slon.net
Pošlji tvojo sliko, dobil boš karikaturo
http://www.fumetti.org/soria/
Spletni Tamagochi
http://www.urban.or.jp/home/jun/tama/java/
Arhitekt Vam svetuje
http://www.newmedia.it/architetto/
Kaj se ne bo zgodilo v letu 1998
http://www.useit.com/alertbox/1998_not.html
In, za "užiten" konec, še:
Terrano Wine Route
http://www.ts.camcom.it/english/laprovincia/terrano.htm