Home page

PREGLED TISKA

PRIMORSKI DNEVNIK - 5.6.1998

RAČUNALNIŠTVO: Slovenska manjšina na svetovnem spletu

Miran Pečenik

3. DOMAČI INTERNET

Ko govorimo o internetu, rabimo pridevnike kot: svetovni, globalni, univerzalni itd. Poglejmo malo bližje in poiščimo, kaj lako najdemo v našem ožjem krogu, oziroma to, kar je uspelo objaviti slovenskim "zamejcem" na svetovnem spletu.

Danes lahko dobimo samo dve strani, ki sproti objavljata nove zamejske strežnike, in sicer na Primorskem dnevniku in na strani "Zamejci v internetu" Nove Tržaške kreditne banke. Vse organizacije in druge ustanove, o katerih je govor v tem clanku, lahko dobite na zgoraj omenjenih straneh.

Najbolj reprezentativna je uradna stran Slovencev v Italiji, ki jo gostuje slovenski goriški ponudnik. Prav v teh dneh bi morala biti pripravljena že druga verzija. Vsebino pripravlja Slovenski raziskovalni inštitut v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, tako da lahko vsi deskarji zvedo kaj več o organiziranosti in številcnosti naše manjšine, o naši zgodovini, o športu, o ekonomiji in še marsikaj drugega.

Med najstarejše spletne strani (to pomeni obdobje v letih '93-'95) lahko prištevamo strani Slorija na Tržaški univerzi (v več jezikih), slovenske strani Nove TKB (med raznimi uslugami najdemo urnik vlakov in letal, dnevni tečaj valut in seznam italijanskih bank v internetu) ter strežnik Primorskega dnevnika. Slednji se je pojavil ob volitvah leta 1996.

V zadnjih letih se je tem priključilo nekaj organizacij in ustanov. Lahko naštejemo :

(op.ur.: na naslovu http://www.tgr.rai.it/Audio/grtriestels.ram je dostopna jutranja poročila Radia Trst A)

To je praktično vse, kar smo danes, kot Slovenci iz Furlanije - Julijske krajine dali na svetovni splet. Nekaj informacij je tudi po raznih spletnih straneh, kot n.pr. predstavitev Roberta Hlavatyja na naslovu http://www.artecultura.it/HLAVATY/e/index.htm.

V primerjavi s slovensko manjšino v Avstriji ali z nekaterimi drugimi manjšinami širom po Evropi lahko ugotovimo, da smo pri nas komaj na začetku uporabe tega novega sredstva informiranja.

Zanimanje za internet se v manjšini stalno stopnjuje, a še ni na taki ravni, da bi lahko uporabljali spletne strani v našem vsakdanjem življenju. Lepo bi bilo, če bi lahko pobrskali po spletu in našli datoteke s podatki (in slikami) o naših zamejskih ustvarjalcih, od pisateljev do grafikov, od slikarjev do fotografov. Vsaka vas bi lahko imela strani o svoji zgodovini in o lastnih zanimivostih; občine bi lahko izstavljale potrdila v nekaj sekundah, in to v obliki, ki bi si jo lahko vsakdo izbral: v slovenščini, dvojezično, v italijanščini ali tudi v angleščini. Standard poslovnih aplikacij bi bil že tak, da bi lahko marsikdo delal kar doma. Dnevno bi bili obveščeni o programih zamejske televizije in radia ter o podatkih o (zamejskem) vremenu, od temperature in onesnaženosti morja do višine snega okoli tromeje. Pobrskali bi po arhivih raznih časopisov in drugih večpredstavniških virih. Mladi bi lahko iskali možnosti za zaposlovanje ali - zakaj pa ne? -, kje so osmice ali kje in kdaj se odvijajo vaški prazniki. Pa tudi gospodinje bi presenetile družino s kakšim skoraj pozabljenim, a izvrstnim kraškim receptom.

Žal vsega tega zaenkrat ni, ampak prepričani smo, da je to samo stvar časa.

V tolažbo nam je, da imamo vedno več posameznikov, ki se v to spušcajo. Na strani Zamejcev v internetu jih lahko naštejemo že več kot petdeset! Namen te serije člankov je tudi ta, da v naših bralcih vzbudimo določeno zanimanje in nudimo pravo informacijo o možnostih, ki se nam ponujajo v mreži, tako za manjšino kot za interese podjetij in posameznikov, pa naj bodo le-ti ekonomskega, športnega, šolskega ali kateregakoli drugega značaja.

Zaenkrat dobro deskanje, prihodnjič pa o iskalnikih in še kaj!

Miran Pečenik
miran@pecenik.com