PREGLED TISKA
PRIMORSKI DNEVNIK - 19.6.1998
RAČUNALNIŠTVO/INTERNET: Kako deskamo po mreži
s pomočjo iskalnikov in imenikov
Miran Pečenik
Kako deskamo po mreži s pomočjo iskalnikov in imenikov
LAHKO TUDI BREZPLAČNO PO SVETOVNEM SPLETU
4. Iskalniki
Število spletnih strani se eksponencialno veča. Pravijo, da je že več sto milijonov strani na več kot milijonu strežnikov. V tem ogrmnem "loncu" je zelo težko, da pridemo do iskane informacije, če ne razpolagamo s točnim naslovom strani. Če le-tega nimamo, se lahko obrnemo na takoimenovane iskalnike (search engines, motori di ricerca). Najbolj znana sta Altavista (http://www.altavista.digital.com) in Yahoo (http://www.yahoo.com).
Altavista - pripravilo ga je podjetje Digital, ki ga je pred kratkim kupilo Compaq - je iskalnik, ki neprestano išče nove strani na svetovnem spletu, jih celotno prenese na svoj trdi disk in jih uredi v stvarno kazalo. Začel je delovati 15. decembra 1995 in danes ima na svojih diskih več kot 100 milijonov strani. Dnevno odgovarja na približno 26 milijonov vprašanj. Ko pridemo na njegovo domačo stran, imamo več možnosti iskanja. Lahko poskusimo najti eno samo besedo (na vprašanje, naj nam pokaže vse strani, kjer je govor o internetu, nam Altavista pove, da je več milijonov strani, ki vsebuje to besedo) ali po več besed skupaj: lahko vidimo vse strani, ki imajo določeno domeno (domain), kot n.pr. primorski.it ali vse strani, ki vsebujejo povezavo na domeno primorski.it. Vse te možnosti lahko kombinacijsko (s faktorji and, or ali not) medsebojno povežemo, da nam na ta način iskalnik pokaže tiste strani, ki so najbljižje našim zahtevam.
Imamo še dodatno možnost, da iščemo na spletnih straneh ali na konferencah. Altavista je edini iskalnik, ki ima informacijo o jeziku v katerem je stran napisana.
Podobno kot Altavista delujejo še mnogi drugi iskalniki kot n.pr. HotBot (100 milijonov strani), Excite (60), Lzcos (30), Infoseek (30) in Webcrawler (5). V Italiji delujejo (iyključno na italijanskih straneh) iskalniki Arianna in Virgilio. Edini tržaški iskalnik, ki se nahaja v Area Science Park pri Padričah, je Diabolos, edini slovenski pa je TOBI.
Razlika med prejšnjimi iskalniki in Yahoojem pa je v tem, da je slednji imenik, zatorej ima strani svetovnega spleta (samo tiste, za katere je dobil zahtevo) katalogirane kot v knjižnjici, oziroma po temah. Za to skrbi kar petdeset oseb, ki vsakodnevno pregleda in katalogira po nekaj stotin strani vsak. Posamezne teme so urejene na različnih nivojih (n.pr. domačo stran Nove TKB lahko najdemo po temi "Business, Financial, Banks, Companies" kot tudi pod "Geographical, Europe, Italy, Trieste"). Kot je razvidno iz prejčnjih tem, je vse katalogirano v angleškem jeziku, pred kratkim pa so začele delovati tudi italijanske strani. Ni mogoče najti vseh strani, ki vsebujejo določeno besedo, lahko pa dobimo, poleg iskane banke, še ostale svetovne banke ali druge tržaške spletne strani, ki jih vsebuje Yahoo. Dnevno pokaže deskarjem približno 38 milijonov strani. Naj dodam še zanimivost: imenik Yahoo je dobil ime po bitjih iz Swiftovega romana o Gulliverju. Skoraj vsaka domena ima seznam povezav.
Prej ali slej se te spremenijo v pravi imenik, zatorej je teh imenikov po vsem svetu zelo veliko. Dodal bi samo, da lahko dobimo širši imenik o Trstu na strani http://www.nbctkb.it/italiano/trieste/trieste.htm, medtem ko je najpopolnejši slovenski imenik (Mat'Kurja ali SloWWWenija) na naslovu http://www.ijs.si/slo/.
5. Brezplačni internet
Na internetu lahko dobimo brezplačno celo vrsto storitev in programov. Če izvzamemo pogodbo z našim ponudnikom storitev in plačevanje telefonske linije (univerzitetnikom tudi tega ni treba plačati), lahko dobimo vse ostalo, ne da bi potrošili niti ficka. Med ta "darila" lahko štejemo brskalnike Netscape in Microsoft (saj prodajata po mastnih cenah vso programsko opremo za strežnike), nepopolne verzije programov za elektronsko pošto (profesionalni so proti plačilu), omejen prostor za objavo lastnih spletnih strani (plača jih reklama, ki jo hočeš nočeš moramo obvezno pokazati med našimi informacijami), knjige gostov, razne poštne liste, do konferenc in statistik naših strani.
Zakaj tolikšna dobrodušnost? So postali nekakšni Robin Hoodi? Ne plačujejo velikih najemnin za direktne linije telefonskim ponudnikom? Kako se lahko ta industrija preživlja?
Zelo enostavno: veliko ljudi širom po svetu je že povezanih, tako da lahko relativno majhne vsote, ki jih plačamo za ažuriranje programske opreme, spremeni ta "business" v kupčijo stoletja. Ne da bi se zavedali, kupujemo knjige in revije, modeme in barvne tiskalnike, neprespane noči se materializirajo v računih Telecoma, bolj pogumni poskušajo tudi kaj kupiti prek elektronske trgovine. Ta povsem novi val ponudb terja nove modele podjetij, ki se ubadajo z nešteto majhnimi posli, od programov, ki jih lahko poskusimo za omejen čas in nato jih kupimo (za kako desetino dolarjev), ker smo se nanje privadli, do dolgega seznama raznih novih servisov; med najbolj čudne bi lahko omenil strežnike, ki plačajo za logične povezave na njihove strani ali druge, ki nudijo upravljanje pretoka plačil za številna podjetja. Prav ta novi val elektronske trgovine naj bi prinesel v prihodnjih letih nov val zaposlitve in blaginje.
Italija je v tej družbi malce izjema: težavam pri doseganju doglednega števila uporabnikov se prišteva plačevanje lokalnih telefonskih linij na minuto (tut = tariffa urbana a tempo). S prihodom novega ponudnika telefonskihstoritev naj bi odstranili ta handicap, tako da bomo lahko tudi mi, kot že drugod po svetu, imeli stalno odprto brezplačno okno v informatski svet.
Dobro iskanje in deskanje po mreži in nasvidenje prihodnjič.
Miran Pečenik
miran@pecenik.com