PREGLED TISKA
PRIMORSKI DNEVNIK - 19.7.1998
RACUNALNIŠTVO: Kakšna
prihodnost za svetovni splet
Miran Pečenik
Kakšna prihodnost za svetovni splet?
7. Kaj nas še čaka
Jules Verne je v svojih romanih simuliral življenje v daljni prihodnosti, za nekaj stoletij naprej. Dandanes, če si kdo drzne ugibati, kako bomo živeli čez nekaj let, ga že vsi imajo za vizionarja, čeprav je možno razbrati, kaj nas čaka iz raznih člankov specializiranega tiska, iz strateških planov najbolj priznanih podjetij in, navsezadnje, iz same mreže internet. Vse te signale mora posameznik filtrirati z lastno izkušnjo in tako si ustvariti lastno vizijo bližnje bodočnosti.
Torej, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih?
Tisto, kar danes imenujemo internet, bo samo še ironični nasmeh v spominskih pogovorih. V nekaj letih se bo brez nobenega boja in brez posebnih ovir uveljavil takoimenovani internet2. Bolj primerno bi bilo, da bi ga poimenovali, če lahko sugeriram, z bolj splošnimi vzdevki, kot so omni-bus ali passe-par-tout, prav zaradi njegove globalne funkcionalnosti. Danes ima vsak strežnik svoj digitalni naslov, ki je edini v vsem omrežju. Na razpolago je toliko naslovov, da bi lahko vsak zemljan imel svojega. Nova platforma internet2 pa bo omogočila, da bo vsakdo lahko imel 80 tisoč trilionov naslovov. Čemu pa to služi? Vsak električni aparat, tudi tak, ki deluje na baterije, bo imel že vgrajen svoj edinstveni naslov. Način komuniciranja ne bo več možen samo prek telefonske linije, pač pa tudi električno omrežje, radijski valovi in sateliti bodo postali aktivni prenosniki, ki bodo na razpolago vsem.
Imeli bomo torej svojo osebno magnetno (ali tehnološko še bolj kakovostno, npr. virtuelno) kartico, s katero bo vsak digitalno identificiran. Banke, veleblagovnice, podjetja in posamezniki bodo imeli svoje bolj ali manj razširjene večpredstavniške strani na svetovnem spletu, kjer bodo prodajali svoje izdelke, ideje ali storitve ter dajali na razpolago dobršen del lastnih izkusenj.
Na podlagi teh predvidevanj si lahko zamislimo, kako bo potekalo »normalno« življenje čez nekaj let. Kaj bi lahko dodali članku »Trst, 17.maja 2006«? Mislim, da si nobeden od nas ne želi tako avtomatiziranega, rekel bi skoraj anonimnega življenja. V tako družbi človek skorajda nima več priložnosti za osebno razmišljanje, kaj pa še za lastne odločitve!
Večina strateških planov današnjih orjakov v informatiki sili prav k tem: čimvečja avtomatizacija skupaj z najbolj rafinirano tehniko za pridobivanje katerikoli informacije o morebitnih kupcih, seveda z nudenjem prvovrstnih uslug. Na Japonskem in v Ameriki že govorijo (in ne samo...) o generaciji novih avtomobilov z vzgrajenim računalnikom, že danes lahko kupimo gospodinjske stroje s prvimi zametki inteligence (t.i. fuzzy logic), mobiteli postajajo naši nerazdružljivi spremljevalci, nova generacija televizorjev nam svetuje zanimivejše programe, sami sinovi nas spodbujajo za posodabljanje naših starih računalnikov, da lahko pokažejo prijateljem zadnje digitalne igrice.
Moje negativno gledanje na tako uporabo nove tehnologije pride še bolj do izraza, če pomislim na vse osebne podatke, do katerih lahko pridejo ti roboti in na razne možne načine (vzdrževanje online, črna škatla za popravila itd.), s katerimi lahko posredujemo informacije proizvajalcem za njihove komercialne uporabe ali, še slabše, za preprodajo dragocenih informacij tretjim osebam: mirne duše jih lahko imenujemo trojanske konje leta 2000.
Kako bomo lahko varovali svoje osebne podatke? Kako bo lahko nastopalo sodstvo, glede na pred kratkim odobreni zakon o »privacy« oz. varstvu osebnih podatkov? Če na eni strani lahko že uporabljamo takoimenovano »push technology« za prodobivanje svežih informacij, bo ta vzvratna smer pretoka podatkov (nekateri so jo že imenovali "pull technology") povsem pogubna. Ko smo izvedeli za klonacijo škotske ovce Dolly, smo vsi več ali manj ogorčeno komentirali dogodek. Pred kratkim je uspela celo koncepcija novorojenčka, ki bo genetsko imel dve materi. Ko se bo septembra rodil, bomo zopet zaskrbljeno zabrundali. Žal bo vse to prepozno, prvi primeri so že koncali svojo eksperimentalno fazo. Resnično upam, da se ne bo isto zgodilo tudi z novim internetom.
Tokrat pa pozdrav za dalj časa, lepo deskajte po internetu do jeseni.
Miran Pečenik
miran@pecenik.com
Je samo znanstvena fantastika ali pa nas res čaka taka prihodnost?
LETO 2006 / DAN V OBJEMU RAČUNALNIŠKE TEHNOLOGIJE
Trst, 17. maja 2006, sreda, delavnik.
Diggibuddy (1) me je zbudila že ob sedmih, z obvestilom, da imam ob 8.30 važen delovni sestanek. Medtem ko sem se oblačil (2), sem, kot po navadi, poslušal zadnje novice po Radioagendi (3). Spil sem užitno skodelico Cybercoffee-ja (4), vzel Radioagendo in Doc (5) ter se odpravil na delo.
Med vožnjo sem še enkrat ponovil vse glavne točke (6) glede današnjega sestanka. Dobil sem gost promet, tako da sem moral za sestanek povezati kar preko Digiwatch-a (7). Imeli smo važno srečanje z vsemi našimi partnerji širom po svetu. V eni uri (8) smo si izmenjali misli, nove ideje in ažurirali naše skupne komercialne strategije (9).
Medtem sem že prišel v urad. S kolegi smo še malo pokramljali glede občutkov na današnjem sestanku in nato sem se lotil dela. Povezal sem se na programsko mrežo (10), opravil vse zaostalo delo in pripravil tabelo primerjav s konkurenco (11). Popravil sem naš cenik, kjer smo imeli previsoke cene in preuredil nekaj lastnih idej v nove servise, ki jih drugi danes še ne nudijo. Vse skupaj sem predal direktorju, ki me je kar digitalno (12) pohvalil, kar je tudi pomenilo, da sem imel popoldne plačan dopust.
Izrabil sem priliko, da sem pospremil sinčka v bližnji zoološki vrt. Pustil sem doma vse digitalne priveske in skušal uživati vsaj nekaj obrisov tradicionalnega življenja. Mi ni uspelo! Že ko smo videli prve živali, me je sinko opozoril na novo šolsko večpredstavniško datoteko (13) o živalih. Povedal mi je nekaj zanimivosti o nosorogu, ki jih še sam nisem vedel, in kritično ocenil, da zvok nosoroga ni enak tistemu, ki ga je slišal prek svojega mrežnega računalnika. Izmazal sem se s stavkom: "Mogoče je ta prehlajen!"
Vrnila sva se domov in pogledala skupaj nov Disneyev film, ki je komaj izšel v cyberdvoranah (14). Po prvem delu predstave me je žena jezno opozorila, da je že spet nekaj narobe s programom za pralne in likalne funkcije. Povezal sem digistroj (15) na avtomatski servis proizvajalca, ki mi je takoj poslal nov, ažurirani program (povedal mi je, da še vedno ni nekaj v redu z letom 2000). Za zahvalo mi je žena pripravila nekaj okusnih francoskih jedi po receptih, ki nam jih je pred kratkim posredovala pariška restavracija, kjer smo bili med našim poročnim potovanjem. Pregledal sem še enkrat zadnje novice in elektronsko pošto, ažuriral strani mojih računov v bankah (16) ter kontroliral današnjo vrednost naših investicij. Preden smo šli spat, smo še par krat zaigrali na "tombolo" z ženino sestrično, ki živi v Angliji. Njen mož nam je povedal, da je bral o neki vasici v notranjosti Afrike, kjer nimajo še elektrike, kaj pa računalnikov in mobitelov! Novica me je tako pretresla, da sem ponoči sanjal, da sem živel v tej vasici, zadovoljno pisal na papir, poslušal "resno" ptičje petje, hodil po neomadeževanih pragozdih in dišal vonj prečudovitih raznobarvnih rastlin. Naenkrat se je pojavil orjaški lev. Opazil me je, začel hoditi proti meni in s čudnim zvokom odpiral velika usta. Odprl sem oči ves prestrašen. Zbudila me je moja Digibuddy....
Opombe za tržačana iz leta 1998:
(1) digitalna budilka;
(2) po nasvetu računalnika sem uporabil
kombinacijo "z1c", primerno za videoposnetke;
(3) to so izključno novice, ki me zanimajo, v
obratnem vrstnem redu glede važnosti, povzete iz najnovejših strani
spleta, iz raznih agencij, televizije in iz današnjega tiska;
(4) ob 6.50 je Digibuddy poslala startni signal
Cybercoffee-ju za pripravo kave v taki zmesi, ki mi je najbolj všeč,
vštevši mleko in sladkor;
(5) trdi disk v obliki današnje magnetne kartice,
ki vsebuje vse osebne dokumente, digitalne prstne odtise in sliko očesne
mreže ter vse bančne, finančne, zdravstvene in druge koordinate
lastnika;
(6) vsi tozadevni arhivi na domačem, delavnem in
mrežnem računalniku, na car-pilotu, na radioagendi in na digiwatch-u so
vedno sinhronizirani med sabo;
(7) ura s tekočimi kristali (LCD), opremljena z
minikamero in radijskim sprejemnikom in oddajnikom;
(8) celotni sestanek je potekal z elektronskim
prevajalcem. Vsak je govoril v svojem jeziku - vsak je poslušal v svojem
jeziku;
(9) med sestankom smo sinhronizirali vse arhive
skupnega delovanja;
(10) od kadar ne kupujemo več programov za osebno
produktivnost, marveč jih najamemo iz programske mreže, je naša družba
prihranila več kot tridesettisoč eurov. Danes sem rabil različne
programe (pisanje, pregledovanje pošte, planiranje, tehnično risanje in
grafiko) za malo več kot en euro na uro;
(11) vse podatke o konkurenci stalno dobivam iz
spleta;
(12) pohvala v moj curriculum vitae (interna
datoteka);
(13) "multimedia file";
(14) več let smo že abonenti kinoservisa prek
optičnega kabla kar direktno na naš 3D televizor;
(15) avtomat za domača dela z vzgrajenim spominom
in "črno škatlo" glede morebitnih okvar;
(16) do pred kratkim je bil t.i. corporate
banking samo za podjetja.
Še zadnji naslovi
Linki za novo tisočletje
Računalnik v avtomobilu
http://www.trimble.com/
http://www.citroen.com/eng/1000/1500/1520e,htm
Cyber-stanovanje z zornega kota IBM
http://www.pc.ibm.com/homedirector/
http://www.activehome.com/
Telefon z ekranom za povezavo na mrežo
http://www.alcatel.com
Mrežni računalnik IBM
http://www.ibm.com/Products/netcomputers.html
Zadnje novice po pošti
http://www.ashmm.com/nautilus/registra.htm
Push Technology - Netscape Netcaster
http://www.netscape.com/netcenter/cf/index1.html?cp=hmp02cchf
Push Technology - Microsoft Active
Channels
http://www.microsoft.com/ie/ie40/features/?/ie/ie40/features/chan-partners.htm
Push Technology - Pointcast
http://www.pointcast.com/
Prstan, ki vsebuje vse vaše podatke,
od sifre do krvne skupine in kreditnih kartic
http://www.ibutton.com/
Internet po televiziji
http://www.webtv.com/
Personal TV
http://www.horizons.it/ptv/
Malo za šalo, malo za res
Terraserver, slike Zemlje
http://www.research.microsoft.com/terraserver/default.htm
http://www.spin-2.com/
Tržaška univerza - projekt Nelson
(interactive internet)
http://www.lscmt.univ.trieste.it/Nelson/nelsondoc/default.htm
Izberi si svoje telo
http://arts.ucsb.edu/bodiesinc/
Kako uslužbenci (winners) delajo za
šefe (losers)
http://www.myboss.com/
Današnji programi RAI
http://www.press.rai.it/notesapp/relesterne/climbpalin.html
Prejšnji članki o internetu
| 1. | Uvod v mrežo | 9. maja 1998 |
| 2. | Potrebščine na našem računalniku | |
| 3. | Domači internet | 10. junija 1998 |
| 4. | Iskalniki | 19. junija 1998 |
| 5. | Brezplačni internet | |
| 6. | Elektronska pošta | 5. julija 1998 |