Že s tretjo različico Oken (Windows)
smo lahko računalniku dodali večpredstavniške značilnosti,
kot npr. majhne zvoke. Na svetovnem spletu najdemo različne
vrste zvočnih datotek in tudi njih uporaba je različna.
Najenostavnejši primer je povezava (link) na datoteke
(file) s končnico .wav ali .mid. Wav je analogna registracija
kateregakoli zvoka, ki si jo lahko tudi sami pripravimo
s pomočjo programov, ki so že vgrajeni v Oknih. Izberemo
lahko med mono in stereo registracijo ter med nizko ali
visoko kakovostnim posnetkom : seveda ima kvalitetno boljši
posnetek znatno večje razsežnosti. Datoteka s končnico mid
pa je digitalna serija podatkov, ki nas od blizu spominja
na glasbeno partituro. Obstajajo zadevni programi, ki pri
ustvarjanju te vrste datoteke uporabljajo prav grafično
prispodobo partiture. Pri izdelavi datoteke mid lahko izberemo
za vsako notacijo, podobno kot pri večkanalnih studijskih
registraciji v studiju, različna glasbila, oktave, trajanje
not in še mnogo raznih glasbenih efektov, žal pa ne
moremo dodati petja oziroma človeškega glasu. V primerjavi
s prejšnjo datoteko wav je digitalni posnetek zvoka
precej manjši.
Posebna značilnost glasbenega spleta je možnost glasbene
podlage (background sound) za katerokoli spletno stran.
S posebnimi programskimi triki je možna tudi kompatibilnost
iste glasbene podlage za oba brkljalnika, bodisi za Navigator
kot za Explorer. Žal glasbena podlaga odpove, čim oddeskamo
na drugo spletno stran.
Nov standard za spletno glasbo predstavlja aplikacija Real
audio. Z razliko od drugih datotek, rabi ta standard takozvano
tehnologijo "buffering" (komaj aplikacija prejme
prvih nekaj sekund glasbe, jih nemudoma izvede, medtem,
ko moramo pri drugih datotekah čakati, da jih prejmemo v
celoti). Glede na hitrost povezave s svetovnim spletom lahko
dobimo glasbo v tej obliki v mono ali v stereo različici.
Pred kratkim je izšla najnovejsa verzija programa (Real
Player 5.0), ki ima možnost predvajanja zvočnih in video
datotek. Zelo zanimiva aplikacija te tehnologije je predvajanje
celih koncertov znanih skupin. Program za predvajanje je
(kot marsikatera stvar na spletu) brezplačen, medtem, ko
je treba odšteti mastne denarce za aplikacijo, ki ustvarja
te datoteke.
Drugače pa gre v primeru datotek mp3. Ta povsem novi standard
skrči, s posebnimi algoritmi, zelo obsežne digitalne datoteke,
ki vsebujejo profesionalni glasbeni posnetek (tisto, kar
smo v letih vinilskih plošč imenovali master). Ko memoriziramo
glasbeno datoteko mp3 na trdi disk, jo lahko poslušamo
s kakovostjo, ki jo je težko ločiti od zgoščenke oz.
CD-ja. Z ustreznimi pripravami lahko kar doma proizvajamo
lastne CD plošče. Prav zaradi tega se ze več mesecev
bije digitalno-pravna bitka med proizvajalci CD-jev in strežniki,
ki začasno gostijo te datoteke.
Poleg prepovedanih datotek se zlahka najde celo serijo pesmi
manj znanih skupin, ki skušajo na ta način reklamizirati
svoje lastne proizvode. Sam sem poskusil to avanturo s štiriminutno
skladbo Pink Floydov. Potem, ko sem našel več spletnih
strani brez zaželenih datotek, sem končno uspel najti pravo
lokacijo. Sama datoteka je bila zelo velika (preko 6 Mbytov),
a nazadnje se je trud poplačal : zelo težko je ločiti glasbo
datoteke mp3 od prave CD plošče.
Komercialno se prodaja glasbenih produktov na svetovnem
spletu zelo izplača. Relativno majhni poštni stroški
za dostavljanje CD plošč ter trdnost in standard proizvoda
so pripomogli, da je elektronska trgovina zgoščenk
na prvih mestih glede na število in obseg prodaje.
V tem sklopu je najbolj znan strežnik firme CD Now, ki ima
na zalogi več miljonov primerkov. Zanimivo je, da številni
glasbeni strežniki nudijo povezave na strežnik tega podjetja,
kjer je prav gotovo objavljena vsa produkcija skupine, ki
nas zanima. V nekaj letih se je glasbena plat internetovega
spleta izredno razvila. Tudi manj znani pevci in skupine
razpolagajo z lastnimi stranmi, ki so uradne ali pa sad
truda številnih oboževalcev. Na teh straneh lahko preberemo
vse podrobnosti glasbene poti avtorjev, lahko vidimo najlepše
slike s koncertov, izvemo za datume naslednjih koncertov,
preberemo lahko vsa besedila in prisluhnemo krajšim glasbenim
datotekam. Če nam to ne zadostuje, se lahko povežemo z raznimi
konferencami (news), kjer desetine ali stotine fansov stalno
spremlja ali razpravlja o skupini, ki jo imajo najbolj pri
srcu.
Kaj pa v prihodnjosti ? Standard zvočnih zapisov se počasi
pomika iz Cd-jev na novo generacijo zgoščenk (DVD -
Digital Video Disc), ki bodo vsebovale kar 30 današnjih
velikih plošč. Digitalni trak (DAT) ni še (in
verjetno niti ne bo več) vzbudil preveč zanimanja potrošnikov.
Vsak mesec beremo o novih standardih, ki naj bi istočasno
omogočili visoko kakovost glasbe in obenem otežavili ali
onemogočili presnemanje oz. piratsko kopiranje. Na vsak
način, bomo v bližnji bodočnosti priča pravi bitki med tistimi,
ki proizvajajo glasbo, in onimi, ki bodo uporabljali nove
kanale za distribucijo, kot so svetovni splet (datoteke
mp3 ali drugo), satelitski radiji (ki že danes predvajajo
glasbo visoke kakovosti) ali s tehnologijo "pay per
view" (plačaj tisto kar si videl, oziroma v našem
primeru, kar si slišal).
Vsem želim veliko glasbene zabave z našimi linki in nasvidenje
prihodnjič.
Miran PEČENIK
miran@pecenik.com
http://miran.pecenik.com/
