Logični razvoj vsakega komercialnega
podjetja na svetovnem spletu je elektronsko trgovanje, oziroma
globalizacija ponudbe produktov ali storitev ali uslug.
Trgovanje prek Interneta lahko razdelimo v dve fazi : izbiranje
blaga (ali storitev) ter plačilo. Pri izbiri blaga uporabljamo
primerne programe, ki omogočajo navidezno ali virtualno
ponazoritev kataloga. Kot v navadni trgovini, izbrano blago
lahko položimo na voziček. V vsakem trenutku lahko kontroliramo
kaj smo izbrali in koliko znaša račun. V tej fazi se
lahko brez nobenega problema premislimo in določeno blago
vrnemo. Faza izbire se konča, ko se odločimo da se "napotimo"
k blagajni. Še enkrat se nam pokaze račun, vtipkamo
naše podatke in program doda skupnemu računu se poštne
in pakirne stroške.
Nato se začne plačilna faza. Dolgo let ni bilo mogoče plačati
prek svetovnega spleta, ker ni bilo nobene varnosti v prenosu
finančnih podatkov. Dandanes lahko plačamo pretežno s kreditno
kartico, v varnem okolju, kar pomeni, da je pretok podatkov
kriptiran oz. kodiran. V tem primeru samo prodajalec lahko
razvozla podatke, ki mu jih je poslal kupec in so za vsakogar
drugega popolnoma nerazumljivi. V zadnjih dveh letih je
v pripravljalni fazi nov standard za plačilo prek spleta,
imenovan SET (Secure Electronic Transaction), ki se ga poslužuje
nad sto bank po vsem svetu in največje družbe, ki izdajajo
kreditne kartice, kot so Visa, Mastercard in American Express.
V Italiji je v rabi plačilo imenovano Telepay, ki sicer
ima primerno varnost, a je žal le eden od raznih standardov
in zato ni primeren za plačila izven italijanskih meja.
Poleg "elektronskega" plačila (kreditne kartice),
lahko govorimo tudi o tradicionalnem in navideznem plačilu.
V prvi način spada plačilo poštarju ob prevzemu blaga, plačilo
prek banke ali po pošti (s čekom). Podobno je tudi
plačilo s kreditno kartico s tem, da sporočimo številko
po telefonu ali prek telefaxa. Virtuelno plačilo predpostavlja
rabo denarja, ki ga ne priznava nobena svetovna centralna
banka, a za katerega se domenita kupec in prodajalec. Najbolj
znan virtuelni denar se imenuje E-cash, nizozemske firme
Digicash. Med ostale vrste virtuelnih plačil lahko prištevamo
elektronske čeke (Checkfree, Netcheque, itd.), elektronske
račune (Netbill) in elektronsko odobritev plačil (Cybercash).
Za večkratna manjša plačila pa lahko rabimo za to pripravljene
virtuelne kartice (MiniPay, Millicent, Mondex, itd.), ki
pa jih je treba vnaprej plačati.
Kaj pa kupimo po svetovnem spletu ? Zelo razširjena je prodaja
knjig (največje knjigarne imajo na razpolago več miljonov
naslovov !), elektronskih aparatur, programske opreme oz.
računalniškega softwareja in raznovrstnih storitev. Zanimivo
je dejstvo, da postane isto blago (npr. program ali datoteka)
lahko dobrina ali storitev v primeru, da jo pošljemo po
pošti ali po spletu. V primeru, da pošljemo program
na disketi ali CD-ju, mora kupec plačati carino, po spletu
pa (sodeč po Clintonovih besedah) ne bo nobene obdavčitve
vsaj do leta 2000.
Podjetje, ki se odloči za elektronsko trgovanje, se mora
najprej temeljito reorganizirati. Razpoložljivost skladišča
mora biti stalno ažurirana (to pomeni, da mora biti firma
stalno povezana z Internetom), pošiljanje blaga mora
biti hitro in točno, cenik po Internetu mora biti primerno
nižji, v slučaju tradicionalnih plačil mora podjetje stalno
nadzorovati svoj bančni račun ali "fizično" pošto,
itd. Torej ni vse zlato, kar se sveti ...
Kdor pa se ne odloči za veliki skok v svetovni splet, lahko
iz dneva v dan dobi nezaželjeno konkurenco pri lastnih odjemalcih,
z istimi proizvodi po nižji ceni.
Globalizacija trga, ki jo ponuja svetovni splet ne deluje
enosmerno : lahko dobimo nove stranke iz najbolj oddaljenih
držav, ampak se lahko tudi znajdemo pred konkurenco, tudi
iz oddaljenih krajev, ki se je do pred nekaj leti sploh
nismo bali. Zatorej je treba trezno presoditi za hiter,
učinkovit in organiziran pristop do svetovnega spleta. Podjetje,
ki bo pasivno čakalo na prve negativne primere, ne bo imelo
časa za drugo, prizivno šanso.
Dobro deskanje po svetovnem spletu (z virtuelnim denarjem)
in nasvidenje prihodnjič.
Miran PEČENIK
miran@pecenik.com
http://miran.pecenik.com/
