V dosedanjih prispevkih smo videli, kaj lahko dobimo na svetovnem spletu, danes pa bomo bližnje spoznali strukturo posamezne strani.

Kot prvo stvar bi želel poudariti, da je spletna stran normalna črkovna stran (sam sem pisal moje prve strani s programom Edit, v okolju Dos). Značilnost teh strani, ki so datoteke pretežno s končnicama htm ali html (HTML pomeni HyperText Marked Language) je v takozvanih “ukazih”, ki jih pisemo med znakoma “<” in “>” . Ne bom se spuščal v podrobnosti vseh ukazov (potrebna bi bila knjiga), poskusil pa bom samo razložiti, v glavnih obrisih, kaj lahko vključimo v spletno stran.

Vsaka stran svetovnega spleta sestavljata, poleg skope definicije, da je stran HTML, glava in telo. V glavo spadajo naslov (tisto kar pise v prvi vrsti zgoraj v brkljalniku) in razne informacije o sami strani (kdo in kdaj je stran napisal, kakšna je vsebina, kar rabi predvsem za iskalnike, morebitni interni in zunanji programi Javascript, itd.). Telo strani vsebuje tekst, ki ga hočemo objaviti, grafična dopolnila (logo podjetja, razne slike, podlago strani, animacije in drugo), povezave (linke) na druge spletne strani ali na druge datoteke (grafične, zvočne, datoteke aplikacij Office, na posebne datoteke za katere moramo dobaviti na spletu ustrezne programe –plugins-, ali pa na datoteke, ki jih moramo memorizirati na našem trdem disku).

Z drugo generacijo brkljalnikov lahko uporabljamo tabele (podobne so dokumentu, ki ga izdelamo s programom Excel), ki služijo pretežno za grafično izoblikovanje elementov v spletni strani tako, da nam pomagajo pri postavitvi. Z zadnjo (četrto) generacijo brkljalnikov pa uporabljamo t.i. layer-je, s katerimi lahko točno definiramo absolutno pozicijo (v pikah ali pixelih), kjer bomo prikazali določen element, naj bo slika ali pa tudi druga spletna stran. Te funkcije obiskovalec seveda vidi, samo če razpolaga z zadnjo verzijo brkljalnikov, zatorej so dandanes relativno še malo rabljene. V prihodnjih letih bomo verjetno uporabljali enostavnejše ukaze, tudi take ki si jih bo vsakdo izmislil. Vzporedno pa je v pripravi nov standard, kjer bo katerakoli datoteka, od tiste na domačem računalniku do tiste na serverju Bele Hise, dostopna na isti način. Prve elemente te evolucije vidimo že v Oknih '98.

Če se povrnem na vsebino spletne strani, je treba poudariti pomen interaktivnih spletnih strani, kjer obiskovalec lahko vnese svoje podatke. Na koncu pritisne na gumb “pošlji podatke” in aktivira določeno funkcijo (ali program na strežniku), ki prenese vnešene podatke na določen poštni naslov ali direktno v zadevno datoteko. Na bolj enostaven način lahko tudi aktiviramo povezavo na naš postni naslov ; obiskovalcu se na ta način odpre poštni program za prosto sporočilo.

To skopo razlago vsebin spletnih strani bi zaključil z definicijo “stilov” (CSS – Cascading Style Sheets). Kot pri znanem MS Word-u, lahko tudi na spletnih straneh uporabljamo takoimenovane definicije modelov. To pomeni, da definiramo (lahko tudi v zunanji datoteki) vse možne elemente raznih stilov (npr. naslov z večjimi črkami, podčrtan in v rdeči barvi) in jih nato v skrčeni obliki uporabljamo v vseh dokumentih našega spletnega strežnika.

Danes lahko dobimo že več programov, ki nam omogočajo pisanje spletnih strani, ne da bi poznali do podtankosti vseh ukazov jeyika HTML. Nekatere lahko dobimo že v samem brkljalniku (kot npr. Composer za Netscape in Front Page Express za Explorer), druge pa si lahko priskrbimo, seveda po primerni ceni, kar preko interneta, kot npr. Hot Metal Pro, HTML Assistant, Hot Dog, itd.

Po vsej teh skrajno tehničnih razlagah se poraja vprašanje : za pripravo spletnih strani je bolje rabiti ustrezne programe in se dodobra spoznati na vse ukaze programskega jezika HTML ali pa je lažje uporabljati zadnje različice programov Office, ki avtomatično pripravijo vso kodiranje ? Odgovor je zelo preprost : odvisno je od tega, če mrežo Internet uporabljamo amatersko ali pa profesionalno.

Nasvidenje prihodnjič.

Miran Pečenik
miran@pecenik.com



Profesionalni linki

Popolna knjiga o Internetu
Priročniki o spletnem jeziku
Italijanski zakoni glede informatike
Projekt Nelson - Tržaška univerza - Interaktivne strani
Hot Metal pro
Hot Dog
Html point - kvalitetni strežniki

Malo za šalo, malo za res :
Italijanski ponudniki spletnih storitev
M2, televizija MTV na Internetu
Italijanski design
Igra Monster Truck Madness 2
Deborah Compagnoni
SuperEnalotto online !!